Pari v svojem odnosu doživijo mnogo preobratov in niti dve zvezi nista enaki. Toda tisti, ki ste jih doživeli več, lahko opazite nekaj podobnosti med njimi. Strokovnjaki pravijo, da naj bi namreč vsak par šel skozi točno določene faze ljubezni, med katerimi ima vsaka svoje tipične značilnosti. Poudarjajo tudi, da mnogi pari nikoli ne presežejo tretje stopnje.
1. FAZA: Zaljubljenost
Ko gre za ljubezen, je zaljubljenost vsekakor prvi korak. V tej fazi občutimo evforičnost, navdušenje, sprošča pa se tudi veliko hormonov, ki povzročijo, da se počutimo srečni in veseli - dopamin, serotonin in oksitocin. V prvih tednih zveze novega partnerja vidimo kot center našega sveta, zveza pa traja premalo časa, da bi poleg vseh njegovih dobrih lastnosti opazili tudi napake. V tej fazi si je prkatično nemogoče zamisliti, da bi se od izbranega človeka kdaj lahko ''odljubili''.
2. FAZA: Prehod v resno zvezo
Evforičnost je še vedno pristona, vendar pa se vajin odnos že razvija v smer resne zveze. Če je faza ena romantična zaljubljenost, je faza dve funkcionalna zveza dveh odraslih. V tej fazi ljudje delujemo že precej bolj racionalno ter lahko zavestno gradimo prihodnost. To je faza, ko se mnogi pari odločijo za selitev v skupni dom in načrtujejo otroke. V tej fazi že poznamo napake svojega partnerja ter jih tudi sprejmemo. Ljubezen v tej fazi je vsekakor prisotna, vendar ne gre več za noro zaljubljenost, pač pa za sproščeno, iskreno ljubezen in navezanost. Marsikdo misli, da bo tako ostalo za večno.
3. FAZA: Deziluzija - grenko spoznanje
Zveze so lako nadvse ovinkaste in pare na njihovi poti čaka nemalo ovir. Tretjo fazo doseže par, ko stvari začnejo iti narobe. Tretja faza je najodločilnejša faza za vsako zvezo. Pomeni prelom, ko grejo stvari lahko popolnoma narobe ali pa je nekakšen preporod, ki partnerja še bolj poveže in poglobi njun odnos. Mnogi pari se v tej fazi razidejo, saj enostavno ne zmorejo pritiskov. Gre za fazo, ki jo doživimo, ko se v našem življenju pojavijo prepreke. Bodisi sta za to kriva sama partnerja (preveč dela, premalo ukvarjanja eden z drugim, znemarjanje) ali pa so to ovire, na katere nimata resničnega vpliva (izguba službe, nesreče). Ljubezen tudi v tej fazi obstaja, vendar se morata partnerja presneto potruditi, da jo pod plastmi stresa, ukvarjanja z otroki, službo in drugimi vsakdanjimi rečmi, odkrijeta in obudita. Tisti, ki jim to uspe, napredujejo v naslednjo fazo.
4. FAZA: Oblikovanje trdne, trajne ljubezni
Po tem ko se soočimo z umazano resnico in premagamo prepreke, lahko začnemo s procesom zdravljenja in ponovnega vzpostavljanja ravnovesja. Žal mnogi pari nikoli ne dosežejo te stopnje, saj se vrtijo v začaranem krogu nerazrešenih sporov, neizgovorjenih besed in nerazčiščenih zamer. Ključnega pomena vtej fazi je dobro poznavanje sebe in svojih potreb ter tehten premislek tako o sebi kot o partnerju ter prihodnosti vajine zveze. Izrednega pomena je pogovor. O praktično vsem. Po vsem, kar se nam je pripetilo, po tehtnem premisleku, tisočerih pogovorih, začnemo zopet ugotavljati, da je naš partner morda na koncu le ''ljubezen našega življenja''.
5. FAZA: Skupaj lahko premikata gore
Na novo vzpostavljena ljubezen je globlja in pristnejša kot kadarkoli prej, zato se partnerja počutita, kot da sta skupaj nepremagljiva. Naučila sta se premagovati ovire ter se spopadati s težkimi življenjskimi situacijami, ki jih ne rešujeta več vsak posebej, pač pa skupaj, saj vesta, da sta tako močnejša. V tej fazi partnerja zelo dobro poznamo, kar pomeni, da se lažje prilagajamo potrebam eden drugega in v vsakdnaje življenje vpeljemo tudi svoja zanimanja, hobije in interese. Partnerja skupaj izgrajujeta kariero eden drugega in si pomagata, da dosežeta samouresničitev, ki si je ne moreta več predstavljati nikakor drugače kot v paru. Ne glede na to, kaj se zgodi, imata den v drugem vedno brezpogojno podporo in večnega zaupnika. In to je tista prava, večna ljubezen.